Skip to content

Statut

Na podlagi 20. člena (Priloga A)
Statuta CENTRA ZA INTERDISCIPLINARNE IN MULTIDISCIPLINARNE RAZISKAVE IN ŠTUDIJE Univerze v Mariboru (v nadaljevanju CIMRS)
in
dogovora o sodelovanju med
MINISTRSTVOM ZA KULTURNE DEJAVNOSTI IN DOBRINE Republike Italije (v nadaljevanju MIBAC) ter CIMRS-om, sklenjenega v Trstu 21. oktobra 2005,
Uradni člani MEDNARODNEGA INŠTITUTA ZA ARHIVSKO ZNANOST TRST – MARIBOR (v nadaljevanju MIAZTM)
sprejemajo naslednji
STATUT MEDNARODNEGA INŠTITUTA ZA ARHIVSKO ZNANOST TRST MARIBOR

1. člen: OPIS IN NAMEN

Točka 1 – Mednarodni inštitut za arhivsko znanost Trst – Maribor (v nadaljevanju MIAZTM) je neprofitno, nestrankarsko, avtonomno združenje v Trstu, ki deluje na prostovoljni podlagi, na področju arhivskih znanosti.

Točka 2 – Uradni naslov MIAZTM je:
CIMRS / Univerza v Mariboru
Krekova ulica 2
SI-2000 MARIBOR – Slovenija
tel.: +386 (0)2 23 55 430
fax: +386 (0)2 23 55 431

Delovni sedež MIAZTM je:
Archivio di Stato di Trieste
Via A. La Marmora 17
I-34139 TRIESTE – Italy
tel.: +39 040 39 00 20
fax: +39 040 98 800 33
e-mail: info@iias-trieste-maribor.eu

Uradni jeziki MIAZTM so angleščina, italijanščina in slovenščina.

Točka 3 – Cilji MIAZTM so razširiti arhivsko znanost, izobraževanje ad hoc kadrov ter tesno sodelovanje med člani z namenom najbolje ohraniti arhivsko dediščino držav članic.
V tem oziru MIAZTM organizira in podpira vse primerne pobude, ki ustrezajo temu namenu, saj je s svojim dvajsetletnim obstojem ter delom dokazal svojo pomembnost ter mednarodno aktivnost v preučevanju tehničnih problemov arhivov.
Točka 4 – Z namenom doseganja teh ciljev MIAZTM samostojno oziroma v sodelovanju s fizičnimi osebami ali drugimi zasebnimi ali javnimi institucijami različnih področij izvaja naslednje aktivnosti:
– organizacija in podpiranje kulturnih dogodkov, srečanj, seminarjev, konferenc, izobraževalnih tečajev višje stopnje s področja arhivistike ter strok povezanih z njo, ki jo razvijajo države članice;
– objavljanjem raziskav, študij in publikacij držav članic s področja arhivistike in strok povezanih z njo;
– popisovanje, ohranjanje, povečevanje pomembnosti, raziskovanje in ponovno pridobivanje vseh arhivskih virov držav članic in njihovo razširjanje s pomočjo kulturnih dogodkov (kot so seminarji, sestanki, tiskanje postopkov);
– zagotavljanje okolja za srečanja, kjer je mogoče razvijati interese držav članic s področja arhivistike in strok povezanih z njo;
– objavljanje rezultatov teh aktivnosti v uradni publikaciji MIAZTM »Atlanti«.
Točka 5 – Inštitut je odprt za vse ljudi in institucije zainteresirane za doseganje ustanovnih ciljev.
Redni člani MIAZTM so uradni člani. Državo članico lahko zastopa več rednih članov, vendar pa ima vsaka država članica samo en glas. Mandat uradnih članov traja pet let z možnostjo podaljšanja.
Častni člani MIAZTM so fizične osebe oziroma zasebne ali javne institucije, ki dajejo, z ozirom na cilje inštituta, odločilen doprinos s svojim delom ali finančno podporo. K častnemu članstvu inštituta so, kakor tudi v primeru uradnega članstva, povabljeni z vabilom Konference rednih članov na predlog izvršnega odbora.
Status člana preneha s smrtjo, odpoklicem, izključitvijo (na predlog izvršnega odbora zaradi kriminalnih ali moralnih razlogov) ali odstopom, ki ga potrdi izvršni odbor. Člani se lahko pritožijo proti ukrepom odpoklica in izključitve predsedniku v roku 30 dni; izvršni odbor sprejme končno odločitev.


2. člen: UPRAVNI ORGAN
Točka 6 – Upravni organi inštituta so:
a) predsednik ter Skupščina članov MIAZTM
b) direktor
c) izvršni odbor
Točka 7 – Najvišji upravni organ MIAZTM je Skupščina članov, ki ji predseduje predsednik. Mandat članov skupščine traja pet let z možnostjo podaljšanja. Sestavlja jo polovica in en predstavnik držav članic in odloča z večino glasov o zadevah na seji.
Točka 8 – Predsednika MIAZTM imenuje italijansko Ministrstvo za kulturne dejavnosti in dobrine, Oddelek za arhivistiko, odobri pa ga/jo Skupščina članov. Predsednikov mandat traja pet let z možnostjo podaljšanja.
Točka 9 – Direktorja MIAZTM imenuje CIMRS, odobri ter potrdi pa ga italijansko Ministrstvo za kulturne dejavnosti in dobrine, Oddelek za arhivistiko. Direktorjev mandat traja pet let z možnostjo podaljšanja. Direktor je pravni, finančni in strokovni predstavnik MIAZTM, pri čemer potrebuje za svoje odločitve soglasje Izvršnega odbora MIAZTM. Direktor izvršuje tudi vlogo blagajnika inštituta.
Pomočnika direktorja MIAZTM predstavlja direktor Državnega arhiva v Trstu.
Točka 10 – Izvršni odbor MIAZTM predstavlja pet članov: direktor MIAZTM, svetovalec direktorju MIAZTM, direktor Državnega arhiva v Trstu (kot pomočnik direktorja MIAZTM), svetovalec direktorju Državnega arhiva v Trstu in predsednik Konference članov. Mandat izvršnega odbora traja pet let z možnostjo podaljšanja.
Izvršni odbor pomaga direktorju pri izvrševanju njegovih funkcij.
Izvršni odbor lahko pri izvrševanju svojih funkcij uporablja delovna telesa, ki jih imenuje sam, ali pa prostovoljno delo zunanjih strokovnjakov, ki imajo posebne sposobnosti za izvajanje določenih projektov; če potrebno, lahko vzpostavi posebno profesionalno partnerstvo v okviru proračuna, ki ga odobri Skupščina članov.
Izvršni odbor ima neomejena pooblastila za redno in izredno vodenje inštituta. Pripravi finančno poročilo ter ga predstavi Konferenci članov.
Člani izvršnega odbora lahko dobijo povrnjene materialne stroške (kot so službena potovanja, nastanitev, cestnine ipd.), če to dopuščajo finančna sredstva MIAZTM.
Sestanki izvršnega odbora so odprti za člane, pri čemer ti niso upravičeni do povrnitve materialnih stroškov (kot so službena potovanja, nastanitev, cestnine ipd.).


3. člen: SREDSTVA ZA DELOVANJE IN FINANČNO POROČILO
Točka 11 – Premoženje inštituta je nedeljivo in sestavljeno iz:
a) premičnine in nepremičnine inštituta;
b) prispevkov, nakazil ter volil;
c) prispevkov javnih ali zasebnih institucij;
d) dohodkov inštituta, ki izvirajo iz dogodkov povezanih s cilji inštituta;
e) denarnih rezerv izvirajočih iz presežkov prihodkov nad odhodki;
f) kakršnega koli drugega prihodka, ki prispeva k presežku prihodkov nad odhodki.
Točka 12 – Proračunsko leto traja od prvega januarja do enaintridesetega decembra istega leta. Izvršni svet pripravi finančno poročilo inštituta ter ga predloži Konferenci Skupščine članov do konca leta. Odlog je možen v primeru opravičljivih nepredvidenih težav. Poročilo analitično prikazuje stroške ter dohodke in finančno stanje na podlagi katerega je mogoče pripraviti zaključno poročilo.


4. člen: UKINITEV INŠTITUTA
Točka 13 – Skupščina članov lahko sprejme odločitev o ukinitvi inštituta na podlagi upravičenih razlogov. Odločitev morajo potrditi vsaj tri četrtine članov.
Skupščina članov imenuje likvidatorja ter odloča o donaciji premoženja inštituta, ki preostane po poplačilu dolgov, drugi ustanovi s podobnimi cilji ali za javno dobro, kakor je določeno z zakonom.

5. člen: KONČNE DOLOČBE
Točka 14 – Skupščina članov odloča o vseh drugih zadevah, ki niso določene v tem statutu, skladno z zakonom.
Točka 15 – 20. člen statuta CIMRS (Priloga A) ter Sporazum o sodelovanju med MIBAC in CIMRS predstavljata integralni del tega statuta.
Točka 16 – Statut je napisan v treh uradnih jezikih inštituta (angleščini, italijanščini in slovenščini).
Točka 17 – Ta statut vstopi v veljavo po odobritvi s strani Skupščine članov MIAZTM.

Predsednik MIAZTM (Antonio Dentoni Litta)
Direktor MIAZTM (Peter Pavel Klasinc)
Pomočnica direktorja MIAZTM (Grazia Tatò)
Trst, 2006.

Priloga A
STATUT CENTRA ZA INTERDISCIPLINARNE IN MULTIDISCIPLINARNE RAZISKAVE IN ŠTUDIJE UNIVERZE V MARIBORU ¬ SLOVENIJA

Točka 20
Inštituti na svojem področju:
– organizirajo in opravljajo znanstvenoraziskovalno dejavnost,
– sodelujejo pri pripravi programov znanstvenoraziskovalnega dela Centra,
– opravljajo strokovne, svetovalne, izobraževalne in druge storitve,
– sodelujejo pri vzgoji raziskovalnih kadrov,
– s posredovanjem novih spoznanj in znanstvenih izsledkov skrbijo za razvoj znanstvenih disciplin in strok,
– pospešujejo vključevanje študentov v raziskovalno delo in sodelujejo pri študiju študentov,
– sodelujejo z raziskovalnimi in drugimi organizacijami,
– preučujejo možnosti in oblike prenašanja znanstvenoraziskovalnih izsledkov v prakso,
– organizirajo znanstvena in strokovna posvetovanja s področja svoje dejavnosti,
– sodelujejo z raziskovalnimi skupinami.
O oblikovanju in delu inštitutov odloča Svet Centra s splošnim aktom.

Back To Top