Slovar mednarodne arhivske terminologije



V sodobnem zgodovinskem raziskovanju je nedvomno potreben (po)enoten jezik in vsebina, kar velja tudi za arhivsko znanost, še posebej zato, da bi zagotovili večjo in bolj učinkovito varstvo zgodovinske, kulturne in pravne dediščine. S tega stališča lahko med sabo primerjamo vsakodnevno znanstveno ustvarjalno delo, ki nedvomno bogati dediščino, obenem pa se v tem porajajo mnogi izrazi, ki jih ponujajo različni jeziki in tako ostaja bogastvo tudi za prihodnost.

Z namenim zagotavljanja tega ter, da bi se izognili netočnostim v jezikih, je zelo pomembno, da se držimo standardiziranega jezika (da ne bi zašli v vsakdanjost), ki ga najdemo v znanstvenih in tehničnih dosežkih in to uporabljamo tudi v arhivski znanosti. Tako je možno s primerjavo izrazov v posameznih jezikih zagotoviti dobro podlago strokovnjakom, v zasebni in javni upravi ter za uporabnike, kajti s primerjavo v jezikih lahko najdejo najboljše izraze, s katerimi bodo v svojih prispevkih in raziskavah lažje vzpostavljali kakovostnejši pomen in zato nedvoumnost izrazov.

Zato si v MIAZ-u prizadevamo za poenotenje izrazoslovja in tako v časovnih obdobjih izboljšujemo Kratki slovar arhivske terminologije, kjer gre za primerjavo posameznega izraza v nekem jeziku s posameznim izrazom v drugem jeziku. Pri tem nas vodi namen, da bi imeli uporabniki takojšnjo primerjavo med obema pojmoma. To je kar visoko postavljena naloga, ki je ni lahko izpolniti. Kratki slovar arhivske terminologije, ki ga izdaja MIAZ, ni statično delo, ampak je odprt nenehnim dopolnitvam v vseh naštetih jezikih in je zato zelo dinamičen, še posebej, ko se nanaša na arhivsko znanost in uporabo elektronskih podatkov. V državah vzhodne, južne in centralne Evrope, se v takšni obliki pojavlja prvič, saj so tu doslej prevladovali večinoma dvojezični slovarji in sicer v nekaj znanih jezikih, zato je ta slovar prav gotovo nekaj novega, še posebej zato, ker je razširjen na več jezikov.

Prva izdaja arhivskega terminološkega slovarja MIAZ je nastala na jesenski arhivski šoli leta 2007, kjer so udeleženci šole prevajali izraze v svoje jezike. Od takrat naprej na vsaki arhivski šoli udeleženci v svojem materinem jeziku dodajajo nove izraze, kar nedvomno pomeni uspešno in skupno sodelovanje, kjer se dopolnjuje znanje in tako nastaja nov slovar arhivske terminologije.

Grazia Tatň in Antonio Monteduro, znastveno usklajevanje; Marcello Scrignar in Carmelo Bianco, digitalno izdajanje.

Poglejte v slovar