Mednarodni inštitut arhivskih znanosti

Mednarodni inštitut arhivskih znanosti (MIAZ) se je razvil iz Centra za tehnične in znanstvene probleme v arhivih, ki je nastal leta 1986 na pobudo arhivista dr. Petra Pavla Klasinca, nekdanjega direktorja Pokrajinskega arhiva v Mariboru in organizatorja posvetovanj za arhivska in tehnična vprašanja »Sodobni arhivi« v Radencih. Začetek delovanja centra je bil povezan z arhivi nekdanje Jugoslavije, pozneje pa je začel povezovati arhiviste iz Avstrije, Madžarske in Italije.

Leta 1992 se je center na novo organiziral in preimenoval v Mednarodni inštitut arhivskih znanosti (MIAZ), ki izdaja publikacijo Atlanti, kjer člani MIAZ objavljajo raziskave s področja arhivske znanosti. MIAZ izdaja tudi znanstvene publikacije: leta 1995 je izdal Glosar zgodovinskega domoznanstva v treh jezikih (slovenskem, nemškem, italijanskem); leta 1996 je organiziral mednarodno arhivsko šolo (ISFABUS), z udeležbo iz vsega sveta. MIAZ je organiziral tudi konferenco pod okriljem UNESCA Blue Shield, poleg tega pa organizira vsakoletno konferenco Mednarodni arhivski dan, ki se jo udeležujejo arhivski in drugi strokovnjaki iz vsega sveta.

Leta 2005 je bil inštitut zaupan pokroviteljstvu italijanskega kulturnega ministrstva, pri čemer je bil sedež inštituta prenešen v Državni arhiv v Trstu.

MIAZ sedaj združuje člane iz 19 držav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Francije, Hrvaške, Italije, Izraela, Kanade, Madžarske, Nemčije, Poljske, Rusije, Slovaške, Slovenije, Srbije, Španije, Ukrajine in Velike Britanije. MIAZ je obenem član Mednarodnega arhivskega sveta (ICA).